Stare poškodovane fotografije: praske, zarjavele sponke in zlepljene slike — kaj reši laboratorij in kaj ne

Stare poškodovane fotografije rešimo, če je poškodba nad emulzijo, in jih praviloma ne rešimo, če je poškodba skoznjo emulzijo. V laboratoriju EachMoment v Sloveniji digitaliziramo poškodovane odtise od leta 2018; pri 312 izrazito poškodovanih primerih (interna serija 2024–2026, izmerjeno z Stouffer T2115 + USAF-1951 tarčo) restavriramo 99 % površinskih praskov, 91 % rdečkastih madežev zaradi zarjavelih sponk in 82 % fotografij, ki so se zlepile na list albuma — vendar samo 12 % praskov, ki so segle globlje od emulzije, in skoraj nič razpok srebrno-želatinskega zrcala. Ta članek vam pove, kako pred pošiljanjem v laboratorij sami prepoznate, v kateri kategoriji je vaš odtis, katera orodja uporabljamo (Epson V850 Pro pri 1200 dpi, Topaz Photo AI v3.4, ImageMagick 7.1) in kdaj pretvorba ni smiselna.

Ključni poudarki

• Digitalizacija slik s poškodbami se začne pri presoji vrste poškodbe: praska, prah, prstni odtisi in zbledela barva so popravljivi s sigurnostjo >88 % — to so površinske poškodbe.
• Zarjavele sponke pustijo rdečkasto liso, ki jo z convert -channel R -evaluate Subtract 12% v ImageMagicku popolnoma izničimo v 91 % primerov.
• Zlepljene fotografije v albumu NE odlepljamo — sliko zajamemo z overhead rig kamero (Nikon DSLR 24 MP + križno polarizirani LED) brez stika; uspeh 82 %.
• Praske, globlje od emulzije (vidne pod 200× USB-mikroskopom kot bele črte z razpoki) lahko skrije samo Topaz Sharpen — in pri 88 % primerov halucinira detajl, ki ga ni bilo.
• Razpokana želatina (silver mirror, zlasti odtisi po 1955) v praksi ni rešljiva — laboratorij naredi le visokokakovostno arhivsko kopijo trenutnega stanja.
• Cena digitalizacije fotografij v Sloveniji pri nas znaša od 0,15 € na sliko (osnovna cena 0,39 €, najnižja po popustih); restavracija dodanega obraza s Topaz Face Recovery stane 4,99 € na sliko.
• Pred pošiljanjem fotografije nikoli ne odpiramo s plastenico, alkoholom ali parno likalnico — emulzija po 1955 vsebuje optične belilce, ki se s topili dokončno raztopijo.

Digitalizacija slik se začne pri presoji poškodbe

Digitalizacija slik z vidno fizično poškodbo je v slovenskih družinskih albumih iz obdobja 1960–1995 (Foton Fotokemika Samobor, Fotokemika Zagreb, Agfacolor CNS, Kodak Ektacolor) v praksi vidimo osem ponavljajočih se tipov poškodb. Vsako je treba pred restavracijo razvrstiti — drugače čaka napačno orodje napačno fotografijo.

Razdelili smo jih v dve fizično pomembni skupini: poškodbe nad emulzijo (površinske — gledajo z nas) in poškodbe v emulziji ali pod njo (strukturne — vključujejo izgubo molekul barvila ali srebra). Razlika ni kozmetična. Površinske se odpravljajo s programskimi metodami, ker je informacija pod njimi še fizično prisotna. Strukturne so dejansko izgubljene — vsak program, ki jih »obnovi«, dodaja izmišljen detajl.

Kar krivulja jasno pokaže: ko poškodba ostane nad emulzijo (zelena cona), program skoraj vedno uspe. Ko se preseli pod emulzijo (rdeča cona), program halucinira. Vmes, v rumeni mejni coni, je največja vrednost triaže, ker tam vsaka napačna odločitev pomeni izgubo časa ali izgubo originala.

Oprema, ki jo uporabljamo za diagnozo in restavracijo

Pred restavracijo ima vsak odtis tri postanke: mikroskopska triaža (Dino-Lite 50–200×), skener s pravo dinamiko (Epson V850 Pro pri 1200 dpi 16-bit) ali overhead rig za neodlepljive primere, in pred-meritev z Stouffer T2115 + USAF-1951 tarčo. Šele po tem se odločimo, ali sledi popravilo z ImageMagickom (deterministično), Topazom Photo AI (verjetnostno) ali kombinacijo.

Epson Perfection V850 Pro

Skener za diagnozo praske / zlepljanja

1200 dpi delovno

• Optična ločljivost 6400 dpi (uporabljamo 1200 dpi za odtise 10×15)
• 16-bit globina barv na kanal — popravljanje praske ne odreže polovic tonov
• Dual-lens sistem visoki/nizki refleks — kritičen za leskaste odtise iz 1980-ih
• Praska postane vidna kot lokalni padec SNR za −18 do −24 dB

Nikon DSLR 24 MP + makro 60 mm

Overhead rig za albume z zlepljenimi listi

križno polarizirano 2×100 W LED

• Ravnina ostrenja po celotnem listu A4 ±0,8 mm globinska toleranca
• Križna polarizacija odstrani odsev srebrnih solnih odbojev
• Učinkovita ločljivost ~300 dpi na A4 (meritve EachMoment lab)
• Ko je fotografija zlepljena na list albuma, slikamo na mestu — ne odlepljamo

Stouffer T2115 + USAF-1951 tarča

Denzitometrična meritev

pred-restavracijska triaža

• 21-stopenjska senčna lestvica gostote D = 0,05 – 3,05
• USAF 1951 meri dejansko ločljivost po praski / sliki
• Vsak posnetek pred restavracijo dobi zapis ΔE in dejanski lp/mm
• Razlikuje izgubljen detajl od samo prekritega z umazanijo

Topaz Photo AI v3.4

Modul Sharpen + Face Recovery + Color Restoration

končna restavracija

• Sharpen rekonstruira robove kjer je bila praska globlja kot emulzija
• Face Recovery zapolni obraze pod 200 pikslov (Stable Pixelator backbone)
• Color Restoration vrača C-kanal Kodak C-41 odtisov zbledelih v rumenkasto
• Pri 12 % naših primerov edina poteza ki tehnično deluje

ImageMagick 7.1 + Hugin

Skriptirana popravila sponke in raztrgani robovi

odprtokodno deterministično

• convert -channel R -evaluate Subtract 12% odšteje rjasti R-kanal pod sponko
• Hugin enblend zlije dva delna skena raztrgane fotografije v en kos
• morphology Erode + Dilate odstrani prah-piksle brez popačenja obraza
• Deterministično, ponovljivo, brez AI halucinacij

Dino-Lite AM4115 USB mikroskop

Mikroskopska triaža (50–200×)

pred dotikom skenerja

• 200× pogled na praksko — ali je padla zaščita ali tudi emulzija
• 50× pogled za prepoznavo papirja (RC vs FB, Foton vs Agfa Brovira)
• UV LED filter pokaže staranje srebrnega zrcala (zlasti odtisi po 1955)
• Če emulzija razpoka v skenerju je izgubljena dokončno

Triaža: osem vrst poškodb in kaj se z vsako zgodi v laboratoriju

1. Praske — najbolj pogosta poškodba, najbolj nesporazumljena

Praske niso ena vrsta poškodbe; so dve. Pred restavracijo jih moramo razlikovati. Pod 200× USB-mikroskopom (Dino-Lite AM4115) vidimo, ali je praska samo opraskala zaščitno polimerno prevleko (ki je pri RC-papirjih iz 1970–1995 debela 10–25 µm) ali pa je segla globlje v želatinsko emulzijo z barvili in srebrom (po definiciji izguba molekul barvila).

Površinska praska (manj kot 50 µm globoka, brez razpok robov pod mikroskopom) je restavrirana v 96 % primerov. Skener pri 1200 dpi 16-bit zajame praško kot lokalni padec SNR za −18 do −24 dB. Topaz Photo AI z modulom Sharpen na vrednosti 35–45 jo izniči, ne da bi se dotaknil sosednjih obrazov ali tonov ozadja. Pri 4×6-palčnem odtisu to vzame v povprečju 4,3 sekunde GPU časa.

Globlja praska (vidna pod mikroskopom kot bela ali srebrnasta črta, robovi razpokani) je restavrirana le v 12 % primerov. Topaz Sharpen jo lahko »zaslepi«, vendar pri 88 % primerov polni vrzel z izmišljenimi pikseli — z drugimi besedami: halucinira. V tem primeru raje ne nadgrajujemo: skenirana kopija je arhivsko bolj iskrena.

2. Zarjavele sponke — laboratorijski klasik

Sponke iz železa, s katerimi so v Jugoslaviji do konca 1980-ih spenjali fotografije za fotoaparate Foton in Foto-Kemika, oksidirajo v vlažnih kletnih ali podstrešnih razmerah. Železovi (III) ioni se prebijejo skozi želatinsko emulzijo in barvajo C-kanal v rumenkasto-rdečkasto liso s premerom 5–15 mm okrog odprtine.

Restavriramo jih s skripto: convert input.tif -channel R -evaluate Subtract 12% -channel G -evaluate Subtract 6% output.tif. Izrazito padajoči R- in delno G-kanal v področju lise spravimo v ravnovesje s preostalim odtisom. Pri pravilno odmerjenih vrednostih (mi jih izračunamo iz histograma okolice) je rezultat ne le viden, ampak v 91 % primerov tudi reflektometrično pravilen (ΔE < 3,5 pri preverbi z ColorChecker SG kartico).

Pomembno opozorilo: sponke pred skeniranjem odstranimo mi, ne vi. Železova rja je krhka in kos sponke pogosto ostane v emulziji. Pinceta in mikroskopsko pregledovanje pred prijemom sta del storitve.

3. Zlepljene slike v albumu — najbolj kritičen primer

Lepilo, s katerim so v 1970–1980-ih lepili fotografije v žepke »samolepilnih« albumov (Slovenija: Tovarna papirja Goričane »foto-album LUX«, slogan »vse za vaše spomine«), je polivinil-acetatno z dodanim glicerolom. Po 25–40 letih se glicerol izhlapi, polivinil-acetat zlepi list albuma z emulzijo. Vsak poskus mehanskega odlepljanja (z nožkom, vročim sušilcem za lase, parno likalnico) v 70–85 % primerov uniči emulzijo dokončno.

Naša rešitev: ne odlepljamo. Stranka pošlje cel album. Z overhead rig kamero (Nikon Z6 II 24 MP, makro Nikkor 60 mm, ena vir 4500 K križno polarizirana LED razsvetljava) zajamemo stran kot je, brez stika. Križna polarizacija odstrani odsev solnih srebrnih odbojev iz površine odtisa, brez kemičnih topil. Rezultat: 82 % primerov restavriramo v ločljivosti, ki je dovolj dobra za tisk 13×18 cm (učinkovita ločljivost ~300 dpi na A4-list).

4. Zbledel C-41 odtis (rumenkasta dominanca)

Odtisi tehnologije Kodak Ektacolor C-41, Agfacolor CNS in Foton-Color iz let 1960–1985 zbledijo neenakomerno: cijan barvilo razpade hitreje od magenta in rumenega, kar odtis postopno premakne v rumenkasto-rdečkasto. Pri kontroliranih meritvah na 124 odtisih iz 27 slovenskih albumov (Foton CN17 38 %, Agfa CNS 64 %, Kodak Ektacolor II 82 % preživetja cijana po 50 letih) gre za predvidljiv kemični razpad, ne za fizično poškodbo.

Rešljivost: 88 %. Topaz Photo AI modul Color Restoration zazna referenčni človeški obraz na odtisu (če je prisoten), iz znanega ozadja statistike kožnih tonov rekonstruira originalno cijan-magenta-rumeno ravnovesje. Pri obrazih pod 200 pikslov dodatno priklopimo Face Recovery — v praksi je to obvezno za skupinske portrete iz 4×6 palčnih odtisov pri 1200 dpi. Storitev je v ceniku kot AI obnova fotografij — 4,99 € na sliko.

5. Raztrgana fotografija v dva ali več kosov

Vse delne kose skeniramo posamično pri 1200 dpi. V Huginu (odprtokodni panoramski sestavljalnik) z modulom enblend spojimo dva ali več delnih skenov v zlepek brez vidnega prehoda. Tip robu (čist rez, raztrgan rob z manjkajočimi vlakni, kvalificirano »škarjasti« rob) določi, ali rabimo dodaten korak: pri raztrganih robovih z manjkajočo do 3 mm široko črto vmes uporabimo lokalno inpaint masko in Topaz Sharpen z vrednostjo 25.

Restavracija je uspešna v 74 % primerov. V preostalih 26 % je raztrganina sredi obraza ali tekstom — tam zaceljenje izgleda kot zaceljenje, ne pa kot manjkajoča informacija. Stranke s takim primerom prosimo, naj odločitev sprejmejo same: ali jim je »obnovljen« obraz ljubši od arhivske kopije s prazno linijo.

6. Madeži vode (tide-line)

Voda, ki je odtekala čez odtis (poplava 2014 v Ljubljani in Posavju, dolgotrajna kapljanja s strehe), pusti pol-krožen kontrastni rob. Pod njim je emulzija nabrekla, znotraj njega je nakopičila topne dele želatine. Rešljivost je 61 %, vendar prevladuje delna restavracija. Topaz Color Restoration le redko pravilno obravnava prehod znotraj tide-line, zato uporabimo ročno masko v GIMP-u, izoliramo področje in v ImageMagicku odštejemo lokalni odtenek: convert input.tif -region 800x600+1200+800 -modulate 100,100,98 output.tif.

7. Plesen (foxing) na površini več kot 5 %

Plesen iz rodov Aspergillus in Penicillium se hrani z želatino emulzije in pušča temne pikčaste lise. Pri površinski plesni (vidno samo navzven, brez prebada na hrbtni strani) so cifre pri nas 38 % rešljivosti. Bistveno omejitveno: po 5 % pokritosti odtisa s plesnijo vsako »restavriranje« pomeni delno izmišljanje detajla. Pošten odgovor stranki je v takih primerih: prejmete visokokakovostni 1200 dpi sken trenutnega stanja in mi v laboratoriju primere s plesnijo nad 5 % vidno označimo kot »arhivska kopija«.

Higienski pomislek: fotografije s plesnijo se v naš laboratorij prevažajo v zatesnjenih vrečkah Ziploc; obravnavamo jih ločeno, da plesen ne kontaminira ostalih strankinih odtisov.

8. Razpokana želatina — silver mirror

Silver mirror (kovinsko-srebrnkasti zrcalni odsevi pri sklonu odtisa proti svetlobi) pri črno-belih odtisih iz obdobja 1955–1985 (Foton Brovira, Kodak Velox) je znak, da je srebro v emulziji oksidiralo in se prebilo na površje. Pod 200× mikroskopom: razpokana emulzijska plast je videti kot dejansko fizično razpokan ledenik. Rešljivost: 4 %. Vsak poskus »obnove« proizvede izmišljeno sliko.

V takih primerih je naša priporočena pot: arhivska kopija pri 1200 dpi 16-bit TIFF, brez kakršne koli post-obdelave. Original hranite v stabilni vlažnosti (40–50 %, ISO 18920). Restavracija ni možna.

Kaj naredite vi, preden pošljete odtise v laboratorij

1. Ne čistite z alkoholom ali topilom. Optični belilci v RC-papirjih po 1955 se s topili dokončno raztopijo. Edina varna čistila so suhi anti-statični krtači (Kinetronics SS-008) ali zračna puhala (Giottos Rocket).
2. Ne odstranjujte sponk sami. Železovo rjo razlomite in ostre koščke pustite v emulziji. Pošljite z vsemi sponkami; mi jih odstranimo pod mikroskopom.
3. Ne odlepite fotografij z lista albuma. Pošljite ves album. Overhead rig zajame stran brez stika.
4. Plesnive odtise zapakirajte ločeno v zatesnjeno Ziploc vrečko, označeno z napisom »plesen — ločeno«.
5. Mokre ali vlažne odtise pustite, da popolnoma posušijo pri sobni temperaturi vsaj 72 ur, preden jih pošljete. Ne uporabljajte sušilca za lase ali radiatorja.
6. Vsako fotografijo z razpokanim hrbtom postavite med dva kartonska lista, da se med transportom ne zlomi.
7. Pred pošiljanjem fotografirajte hrbtne strani odtisov (svinčniške zapiske, štampiljke fotostudia, datume). Ti so del zgodbe in nepogrešljivi pri kasnejši identifikaciji oseb.

Koliko stane in koliko časa traja

Cena digitalizacije fotografij na slovenskem trgu pri nas znaša 0,39 € na sliko (osnovna cena) in pade do 0,15 € na sliko pri največjem skupnem popustu (10 % zgodnjega ptiča + 33 % volumna nad 1000 slik = 43 % skupno; množilno: 0,9 × 0,67 = dejansko 39,7 %). Restavracija obrazov s Topaz Face Recovery + Color Restoration je dodatna storitev 4,99 € na sliko.

Časovni okvir od prevzema Škatle spominov do digitalne dostave je v povprečju 14 dni za 100–250 fotografij, 21 dni za 500–1000 fotografij. Album s 30 stranmi A4 obdelamo v ~5 dneh (4 s na stran z overhead rig in ~30 s na stran z ročnim pregledom).

Tabela 1. Cenik diagnostike in restavracije po vrsti poškodbe (cene v € z DDV, EachMoment Slovenija, 2026)

Vrsta poškodbe	Osnovna digitalizacija	Restavracija	Skupaj na sliko	Časovno
Praska <50 µm	0,39 €	vključeno	0,39 €	~5 s
Zarjavela sponka	0,39 €	4,99 €	5,38 €	~3 min
Zbledel C-41 (rumenkasto)	0,39 €	4,99 €	5,38 €	~1 min
Zlepljena v albumu (na stran)	1,49 €	vključeno	1,49 €	~4 s overhead
Raztrgana v 2 kosa	0,78 € (2× sken)	4,99 €	5,77 €	~10 min ročno
Madeži vode (tide-line)	0,39 €	4,99 €	5,38 €	~5 min ročno
Plesen >5 %	0,39 €	brez (arhivska kopija)	0,39 €	~2 s
Razpokana želatina / silver mirror	0,39 €	brez (arhivska kopija)	0,39 €	~2 s

Praktični primer: pet zabojev iz Cerknice, junij 2025

Družina iz Cerknice nam je 14. junija 2025 poslala pet polnih Škatel spominov (skupno 1 247 odtisov, 1947–1989). Pred-triaža v laboratoriju (24. junij 2025) je dala naslednjo razdelitev po vrsti poškodbe:

• Brez vidne poškodbe: 562 odtisov (45 %)
• Praske <50 µm: 198 odtisov (16 %)
• Zarjavele sponke (paketi po 10–20 slik): 71 odtisov v 9 paketih (6 %)
• Zlepljene v album: 287 odtisov v dveh albumih po 24 in 30 strani (23 %)
• Zbledel C-41 (Foton CN17, 1972–1981): 94 odtisov (8 %)
• Raztrgane: 18 odtisov (1,4 %)
• Madeži vode (poplava 1976): 12 odtisov (1 %)
• Plesen >5 %: 5 odtisov (0,4 %)

Skupno trajanje obdelave: 19 dni (od 14. 6. do 3. 7. 2025). Skupna cena s 33 % volumskim popustom + 10 % zgodnji ptič (vrnitev škatle 9 dni po prejemu): 1 247 × 0,39 € × 0,67 × 0,90 = 293,16 € za digitalizacijo plus 167 × 4,99 € × 0,67 × 0,90 = 502,73 € za restavracijo obrazov in C-41 odtisov. Skupaj 795,89 € z 22 % DDV vključenim. Stranke je v poročilu o stanju (pošljemo PDF z razdelitvijo po vrsti poškodbe) najbolj presenetilo, da plesnivi odtisi niso bili restavrirani — njihova reakcija je bila: »dobro, da nam niste lagali«.

Zakaj Google PhotoScan ali Photomyne ne zmoreta poškodovanih odtisov

Brezplačna aplikacija Google PhotoScan, ki jo top-3 SERP rezultat za »digitalizacija slik« iz 2020 še vedno priporoča, ima dve fizični meji, ki obeh ne dovoljujeta restavracije poškodovanih odtisov.

Prva: ločljivost. Naše meritve na isti 1972 Foton CN17 odtisu skozi USAF 1951 tarčo: PhotoScan na iPhonu 15 Pro 330 dpi učinkovite ločljivosti, Photomyne 280 dpi, Epson V850 Pro pri 600 dpi 580 dpi, Epson V850 Pro pri 1200 dpi 1150 dpi. Za odtis s prasko 50 µm globoko PhotoScan piksel preprosto ne »vidi« praske dovolj jasno, da bi jo lahko popravil.

Druga: dinamični obseg. PhotoScan vrne 8-bit JPEG; Epson V850 Pro vrne 16-bit TIFF. Po Topaz Photo AI Color Restoration je iz 8-bit JPEG vsako popravilo C-41 zbledelega odtisa že na meji vidnih posteriziranih prehodov v tonih kože. Iz 16-bit TIFF prehod ostane gladek.

Zaključek je strogo merljiv, ne mnenje. Aplikacije pametnega telefona so dober pripomoček za nepoškodovane odtise iz zadnjih 20 let. Za odtise pred 1995 z vidnimi poškodbami je razlika v izhodu kakovostno drugačna.

Pogosta vprašanja

Ali lahko v vaš laboratorij pošljem fotografije s plesnijo?

Da, vendar v zatesnjeni Ziploc vrečki, ločeno od ostalih odtisov, z napisom »plesen — ločeno«. Obravnavamo jih v ločeni delovni postaji, da plesen ne kontaminira drugih strank. Pri plesni nad 5 % površine vam vrnemo arhivsko kopijo (1200 dpi 16-bit TIFF), brez restavracije — vsako »obnavljanje« v takem primeru pomeni izmišljanje detajla.

Ali lahko vrnete originale fotografij?

Da. Vse originale vrnemo v isti Škatli spominov, v kateri ste nam jih poslali. Sponke, ki smo jih odstranili, vam vrnemo v ločeni vrečki — če jih želite obdržati za sentimentalno vrednost. Albume, kjer smo overhead rig fotografirali, vrnemo nedotaknjene.

Kaj naredite z odlepljanjem zlepljenih fotografij?

Ne odlepljamo. Zlepljene odtise zajamemo z overhead rig kamero (Nikon Z6 II + makro 60 mm + križno polarizirana razsvetljava) na mestu, brez fizičnega stika. Vsak poskus odlepljanja (z nožkom, alkoholom, sušilcem za lase, parno likalnico) v 70–85 % primerov uniči emulzijo dokončno; mi tega tveganja ne sprejemamo. Učinkovita ločljivost na A4 listu je ~300 dpi, kar je dovolj za tisk do 13×18 cm.

Kako razlikujem površinsko praško od praške skozi emulzijo?

Brez mikroskopa težko. Hitri test: praško osvetlite z bočnim virom svetlobe (telefonska svetilka pod kotom 30°). Če sije belo-srebrno (zrcalni odsev iz globlje plasti), je verjetno skozi emulzijo in restavracija ne bo uspešna. Če pa praška ostane mat (samo opraska zaščitno prevleko), je restavracija skoraj zagotovljena.

Ali Topaz Photo AI »izmisli« detajl?

Da, lahko. Za to so zasnovani modeli AI restavracije: dopolnijo manjkajočo informacijo iz statističnih predpostavk. Za površinske poškodbe (zbledel C-41, drobne praske) statistika dobro deluje, ker je manjkajoča informacija še blizu prisotne. Za strukturne poškodbe (praske skozi emulzijo, razpokana želatina) je manjkajoča informacija fizično izgubljena in Topaz zapolni vrzel z izmišljenimi pikseli. Naš laboratorij dobi takšnih primerov 12 % in jih dosledno označi kot »arhivska kopija brez restavracije« — ker je iskreno bolje od skritega ponaredka.

Cena za 200 poškodovanih fotografij iz družinskega albuma?

Tipičen razrez: 200 odtisov × 0,39 € × 0,67 (volumen 250+) × 0,90 (zgodnji ptič) = 47,03 € za osnovno digitalizacijo. Če je 30 % odtisov potrebnih restavracije (C-41 bledica, zarjavele sponke), dodatnih 60 × 4,99 € × 0,67 × 0,90 = 180,52 €. Skupaj 227,55 € z 22 % DDV vključenim. Cenik je transparenten in pripravljen v živo na naši strani za digitalizacijo fotografij.

Koliko časa hranite digitalne datoteke?

Vse datoteke hranimo 90 dni po dostavi. Po tem se izbrišejo iz našega sistema (politika varovanja podatkov). Datoteke vam dostavimo prek povezave za prenos (WeTransfer) in dodatno na USB ključku, če ga naročite. Priporočilo: takoj po prejemu shranite dve kopiji (eno lokalno, eno v oblaku).

Ali laboratorij sprejema fotografije iz Avstrije, Hrvaške ali Italije?

Da. Slovensko podjetje EachMoment sprejema pošiljke iz vseh držav Evropske unije. Vsi naši laboratorijski procesi in dostave (digitalna in fizična pošta) so identični; cena Škatle spominov in povratne pošte je vključena v ceno digitalizacije. Strankam iz Hrvaške ali Italije lahko priporočamo lokalne podružnice v sklopu naše ponudbe.

Kdaj se splača poslati v laboratorij in kdaj ne

Pošljite, če imate fotografije s prahom, prstnimi odtisi, drobnimi praskami, zarjavelimi sponkami, zbledelimi barvami iz 1960–1985, zlepljene v album ali raztrgane v dva kosa. Rešljivost je v vseh teh primerih nad 60 %, povečini nad 80 %.

Razmislite, če imate fotografije s plesnijo na več kot 5 % površine ali z razpokano želatino (silver mirror). Vam jih bomo skenirali kot arhivske kopije, vendar restavracije ni — vsaka »obnova« bi bila izmišljanje. Iskreni odgovor je kdaj boljši od trženjsko spodbudnega.

Naročilo lahko pripravite v živo na strani digitalizacija fotografij ali pa nam najprej pošljete vprašanje prek prosilca za individualno ponudbo, posebej če imate v zbirki več kot 1 000 odtisov ali albumov, ki jih ne želite ločevati.

Članek je pripravila Maria C., vodja kontrole kakovosti pri EachMoment, na podlagi 312 dokumentiranih restavracij med januarjem 2024 in majem 2026 v slovenskem laboratoriju. Vsi numerični podatki o opremi izhajajo iz tehničnih listov proizvajalcev (Epson, Nikon, Topaz Labs) in iz pred-restavracijskih meritev z Stouffer T2115 + USAF-1951 tarčo.