Puhov muzej
HeritagePuhov muzej v Sakušaku: Zibelka genialnosti in varuh nesmrtne tehnične dediščine
Ko popotnik zapusti vrvež sodobnih cest in se poda v slikovito pokrajino Slovenskih goric, ga pot slej ko prej pripelje v Sakušak, miren zaselek v občini Juršinci. Ko tam stopite na urejeno dvorišče posestva, se zdi, kot da bi se čas za trenutek ustavil, nato pa vas z vso silo popeljal v preteklost. V zraku je čutiti vonj po stari zemlji, po soncu obsijanem lesu in slami. Pred vami stoji cimprača – tradicionalna, z blatom ometana in s slamo krita panonska hiša. Vendar to ni le navadna stara kmečka hiša. Je skrbno varovan portal v čas, ko je iz teh skromnih, z roko stesanih prostorov v svet stopil um, ki je kasneje premikal meje globalne industrije. Dobrodošli v Puhovem muzeju, osrednjem slovenskem svetišču tehnične dediščine in spomeniku neizmerni inovativnosti Janeza Puha.
Muzej, ki stoji v neposredni bližini kraja, kjer je nekoč stala originalna Puhova rojstna hiša, ne ponuja le vpogleda v mehansko briljantnost enega največjih izumiteljev na področju dvokoles in avtomobilizma. Ponuja celostno izkušnjo, nov princip razumevanja žlahtnosti, ustvarjalnosti in neustavljive človeške kreativnosti. Ko prestopite prag te edinstvene cimprače, vas obda duh poznega 19. stoletja, saj hiša do potankosti ohranja zgodovinske, etnološke in sociološke značilnosti časa, v katerem je Janez Puh živel, deloval in sanjal svoje prve inženirske sanje.
Od srčne pobude do varuhov spomina: Ustanovitev društva
Zgodba o tem, kako je Puhov muzej sploh nastal in preživel do današnjih dni, je neločljivo povezana z izjemno predanostjo lokalne skupnosti. Čeprav je bil Janez Puh svetovljanski industrialec, čigar ime je najbolj odmevalo v Gradcu in po širni Evropi, njegova rodna gruda nanj ni nikoli pozabila. Prelomno leto v ohranjanju te neprecenljive dediščine je bilo leto 2000. Takrat je bil na pobudo iniciativnega odbora zagnan projekt, ki je presegel zgolj postavitev spominske plošče.
Sočasno z začetki urejanja in nastajanja Puhovega muzeja v Sakušaku je bilo ustanovljeno Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci. Glavni namen tega zagnanega društva je bil že od prvega dne kristalno jasen: ohranjanje bogate tehnične dediščine, varovanje spominov na Janeza Puha, sistematično preučevanje njegovega dela in izumov ter predvsem upravljanje in strokovno promoviranje novonastalega muzeja. Člani društva so se zavezali, da bodo Juršince postavili na zemljevid kot osrednji kraj, kjer se bodo zbirali, srečevali in povezovali simpatizerji Janeza Puha ter ljubitelji tehnične zgodovine iz domovine in tujine.
Gradnja mostov med preteklostjo, sedanjostjo in tujino
Skozi desetletja delovanja je Društvo rojaka Janeza Puha dokazalo, da spomin na velikega izumitelja ne pozna državnih meja, tako kot jih niso poznali njegovi patenti in vozila. Društvo je z leti stakalo izjemno pomembne mednarodne vezi, ki muzeju dajejo posebno težo. Pobratili so se z avstrijskim društvom "Oldtimerfreunde St. Johann i.d. Haide", s čimer so ustvarili trden most med Puhovo domovino in kraji, kjer danes negujejo kulturo starodobnikov. Še bolj zgovorno pa je njihovo neposredno sodelovanje z industrijskim gigantom, koncernom Magna Steyr iz Gradca, ki predstavlja neposredno zgodovinsko in tehnološko kontinuiteto Puhove tovarne.
Muzej in društvo sta v letih delovanja poskrbela tudi za bogato publicistično dejavnost, ki znanje o Puhu prenaša na mlajše generacije in strokovno javnost. Izdali so več pomembnih publikacij, med katerimi izstopajo dokumentarni DVD "Izumitelj Janez Puh" iz leta 2007, izčrpen zbornik ob 10. obletnici društva in muzeja leta 2010 ter dragocen ponatis monografije leta 2012, ob praznovanju zavidljive 150-letnice rojstva Janeza Puha. S temi koraki so lokalni zanesenjaki poskrbeli, da Puhova zgodovina ni prepuščena zgolj ustnemu izročilu, temveč je strokovno dokumentirana in trajno ohranjena.
Bogastvo zbirk: Od stesanega lesa do virtualne resničnosti
Glavni magnet posestva v Sakušaku so seveda eksponati, ki domujejo znotraj novih, skrbno urejenih razstavnih prostorov muzeja. V teh prostorih obiskovalci ne občudujejo zgolj starih mehanizmov, temveč se dotaknejo genialnosti človeškega uma. Med najbolj ganljivimi in osebno zaznamovanimi predmeti v muzeju je nedvomno originalno Puhovo kolo, ki ga je muzeju velikodušno podaril sam pra pra nečak Janeza Puha. Ta artefakt ni le tehnični eksponat, temveč krvna vez med preteklostjo in sedanjostjo, ki obiskovalca navda s posebnim spoštovanjem.
A Puhov muzej ni ujet v preteklosti. Njegovi upravitelji se zavedajo, da bi sam izumitelj, ki je bil vedno korak pred svojim časom, pozdravil napredek. Zato muzej vabi z novimi virtualnimi predstavitvami. Ena izmed najbolj osupljivih pridobitev je virtualna podoba Puhovega motornega kolesa, ki obiskovalcem omogoča, da tehnično mojstrovino doživijo in raziščejo na interaktiven, sodoben način. To prepletanje stare, s slamo krite cimprače z najsodobnejšo tehnologijo virtualne resničnosti je verjetno najlepši poklon vizionarju, ki je iz blata slovenskih goric zrl v prihodnost jekla, gume in motorjev.
2000 Ustanovitev Društva rojaka Janeza Puha Juršinci in sočasen začetek urejanja Puhovega muzeja v Sakušaku.
2007 Izdaja in predstavitev dokumentarnega DVD-ja z naslovom "Izumitelj Janez Puh", ki pomembno prispeva k popularizaciji njegove dediščine.
2010 Praznovanje 10. obletnice uspešnega delovanja društva in muzeja ter izdaja priložnostnega strokovnega zbornika.
2012 Velika obeležitev 150-letnice rojstva Janeza Puha, pospremljena s ponatisom obsežne monografije o njegovem življenju in delu.
2026 Načrtovan veliki reli – srečanje starodobnih vozil in mopedov PUCH-TOMOS ob obletnici Puhovega rojstva, ki ponazarja živost te tehnične dediščine.
Prizorišče žive zgodovine in pogled v prihodnost
Pomen Puhovega muzeja za slovenski in širši evropski prostor je neprecenljiv. Brez vztrajnosti in tisočerih ur prostovoljnega dela članov društva bi ostali le bledi spomini in suhoparni zapisi v enciklopedijah. Muzej in pripadajoče posestvo danes živita in dihata. Nista zgolj nema opazovalca preteklosti, temveč aktivna ustvarjalca dogajanja. Vsako leto, še posebej ob obletnicah Puhovega rojstva, Juršinci oživijo v hrupu motorjev in blišču polirane pločevine. Srečanja starodobnih vozil, kot je napovedani reli legendarnih mopedov PUCH-TOMOS 27. junija 2026, so dokaz, da tehnična dediščina ne pripada zgolj vitrinam, temveč cesti in ljudem.
Za vse, ki želijo to edinstveno dediščino doživeti na lastne oči in se sprehoditi skozi skrbno obnovljene prostore cimprače ter si ogledati zbirko eksponatov, Puhov muzej široko odpira svoja vrata. Redni ogledi so mogoči od maja do novembra, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 10. in 18. uro. Tistim, ki bi si želeli muzej ogledati med tednom, pa predani člani društva to omogočijo po predhodni najavi (na telefonski številki 051 260 506), kar priča o njihovi gostoljubnosti in neizmerni želji po širjenju Puhove zgodbe.
Dediščina organizacij, kot je Društvo rojaka Janeza Puha, nas uči spoštovanja do lastnih korenin in pomena ohranjanja zgodovine. Ta članek je bil namreč delno navdihnjen ob starih fotografijah in zvočnih posnetkih, ki so nepričakovano prišli na dan, ko je nekdo prinesel svoje osebne spomine v digitalizacijo. To nas je spodbudilo k razmišljanju, kaj vse se še skriva tam zunaj — na prašnih podstrešjih, v starih škatlah za čevlje in pozabljenih omarah — in je morda tesno povezano s Puhovim muzejem ali osupljivo dediščino Janeza Puha. Če doma morda tudi vi hranite stare medije, fotografije ali posnetke, povezane s to ali sorodnimi organizacijami, lahko storitve, kot je EachMoment (https://www.eachmoment.si), pomagajo pri njihovi varni digitalizaciji in trajni ohranitvi za prihodnje generacije inovatorjev in sanjačev.