ZTKŠ Beltinci – Mlin na Muri (Floating Mill, Otok ljubezni)

Now I have comprehensive research. Let me write the article.

Mlin na Muri: Zgodba o trmi, reki in nesmrtni dediščini

Predstavljajte si jutranje meglo nad Muro. Voda, temna in počasna, nosi s seboj vonj po ilovici in mokrem lesu. Iz megle se pojavi silhueta — lesen mlin, postavljen na dveh čolnih, ki jih domačini imenujejo kumpi. Veliko vodno kolo se počasi vrti, škriplje in tolče v ritmu reke. Moka, bela kot sneg, pada v žakelj. Tako je bilo nekoč na Muri. In tako je — zahvaljujoč Javnemu zavodu za turizem, kulturo in šport Beltinci (ZTKŠ Beltinci) — spet danes.

Plavajoči mlin na Otoku ljubezni v Ižakovcih ni zgolj turistična atrakcija. Je ohranjeni spomin na čas, ko je Mura hranila celotno Prekmurje — ko so njene vode poganjale več kot štirideset mlinov, ko je bil mlinar ena najpomembnejših oseb v vasi, ko se je ob škripanju koles sukalo žito, koruza, rž in ajda v moko, ki je pristala na mizah od Beltincev do Lendave.

Začetki: Od panonskih Slovencev do zadnjega mlina

Plavajoči mlini na Muri niso izum novejšega časa. Panonski Slovenci so jih gradili že pred prihodom Madžarov v Panonsko nižino — torej pred več kot tisočletjem. Konstrukcija je bila preprosta in genialna hkrati: dva lesena čolna, med njima vodno kolo, nad njim lesena hiša z mlinskim kamnom. Reka je delala vse. Elektrike ni bilo treba — voda je bila brezplačna.

Še v drugi polovici 20. stoletja je na Muri delovalo več kot 40 takšnih mlinov. Z elektrifikacijo podeželja pa so eden za drugim utihnili. Električni tok je bilo treba plačati, a voda je bila zastonj — in vendar je zmagala modernizacija. Mlini so propadali, čolni so gniteli, vodna kolesa so se ustavila. Do konca stoletja ni ostal niti eden.

1991

Na Otoku ljubezni prvič zaživijo Büjraški dnevi — festival, ki ohranja spomin na večni boj med človekom in reko.

1996

Začetek gradnje plavajočega mlina — tesarski in mlinarski mojstri po izvirnih načrtih starih murskih mlinov pričnejo z delom.

1999

Mlin zaplava na Muri — edini plavajoči mlin v Sloveniji znova melje, kot so mleli predniki.

2019

Mura zahteva svoj davek — mlin se prvič potopi. Začnejo se popravila, a reka ne popušča.

julij 2020

Reka odnese pogonsko kolo — srce mlina izgine v vodnem toku.

oktober 2022

Med poskusom dviga se tram zlomi — 13-tonska konstrukcija se zruši nazaj v Muro in razpade. Pomurje obžaluje.

4. oktober 2024

Nov, močnejši mlin uradno zaplava — 25 ton lesa in jekla, zgrajen za prihodnost, a zvest preteklosti.

Dve desetletji na vodi: 1999–2019

Ko so tesarski in mlinarski mojstri leta 1996 pričeli z gradnjo, niso zgolj obnavljali stavbe — oživljali so obrt. Delo, ki so ga poznali njihovi dedki. Mlin, dokončan leta 1999, je bil zgrajen povsem iz lesa, po izvirnih načrtih nekdanjih murskih mlinov, postavljen na dva tradicionalna kumpa z velikim vodnim kolesom. Bil je edini takšen v celotni Sloveniji.

In ljudje so prihajali. Več kot 50.000 obiskovalcev letno se je sprehodilo po lesenih mostičkih, poslušalo monotono tolčenje kamna ob kamen, občudovalo moko, ki je nastajala pred njihovimi očmi. Otok ljubezni — ta naravni otok na Muri, obdan z vrbami in čudovito obrežno naravo — je postal ena največjih pomurskih znamenitosti.

Legenda o grofica Mariji Zichy

Ime Otok ljubezni ni naključno. Legenda pravi, da je beltinška graščakinja Marija Zichy z beltinškega gradu tu iskala mir in svežino. A zgodba je temnejša od idile. Mlada grofica se je zaljubila v revnega mlinarja — razredne razlike pa so preprečile njuno zvezo. Mladenič je od žalosti vzel življenje. Grofica se ni nikoli poročila. Ostala je zvesta njegovemu spominu, skrbela za nesrečne zaljubljence in jim nudila tolažbo. Pokopana je v cerkvi sv. Ladislava v Beltincih, v grajski kapeli. Njena zgodba je za vedno povezana z otokom, reko in mlinom.

Reka vzame, ljudje vrnejo

Po letu 2019 se je začelo obdobje, ki bi marsikoga zlomilo. Mlin se je potopil. Sledila so popravila — zamenjava desk na mostu, poškodovanih ograj, lopatic kolesa, tesnenje lukenj v čolnih, obnova premcev. Potem je julija 2020 reka odnesla celotno pogonsko kolo. In ko so oktobra 2022 s težkimi dvigali poskušali mlin dvigniti iz vode, se je tram, ki je držal dvižno verigo, zlomil. Trinajst ton mlinske konstrukcije se je zrušilo nazaj v Muro in razpadlo. Mlinski kamen, mlevni mehanizem, čolna, hiša — vse uničeno.

A Pomurci ne odnehajo tako zlahka. Občina Beltinci in ZTKŠ Beltinci sta se lotila projekta ReKult — Nadgradnja rečne kulturne dediščine na Otoku ljubezni. Z 350.000 evri sofinanciranja Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter lastnimi sredstvi je celotna naložba dosegla približno 450.000 evrov. Tokrat so bili pametnejši: novi kumpi imajo jeklene podporne trupe z leseno oblogo, vsak razdeljen na tri vodotesne predale. Petindvajset ton nov mlin je zgrajen za prihodnost, a ostaja zvest svoji dediščini.

Maja 2024 je bil čoln dokončan. Avgusta — ob 105. obletnici priključitve prekmurskih Slovencev matični domovini — je bil sestavljen mlin. In 4. oktobra 2024 je vodno kolo znova zaplesalo v murskem toku.

Kaj danes najdete na Otoku ljubezni

Plavajoči mlin ni osamljen. Ob njem stoji Brežna hiša, v kateri je urejena stalna razstavna zbirka Büjraštvo na reki Muri — pričevanje o življenju ob reki, o regulaciji vodotokov, o ribolovu, splavljenju in seveda mlinarstvu. V hiši delujeta tudi turistično-informacijska pisarna in trgovina z domačimi rokodelskimi izdelki ter ekološko moko.

Čez Muro obiskovalce še vedno prevaža tradicionalni brod — leseni splav na dveh plitvočnih čolnih, pritrjen na jekleno vrv. Preprost, a učinkovit — enak princip kot pred stoletji.

Vsako leto avgusta na Otoku ljubezni zaživijo Büjraški dnevi, festival, ki poteka neprekinjeno od leta 1991. Büjraštvo — delo ob reki, boj z njo, sožitje z njo — je osrednja tema. Otroške delavnice, tekmovanje v kuhanju rib, kulturni program in zabava privabijo družine iz celotne regije. Festival je eden najpomembnejših dogodkov Občine Beltinci.

Poleg tega Otok ljubezni ponuja sprehode ob reki, izposojo e-koles, opazovanje ptic z dalogledi, tkalske delavnice, prostor za meditacijo, celo poroke. Za popotnike je na voljo postajališče za avtodome.

Zakaj je to pomembno

ZTKŠ Beltinci s plovajočim mlinom ne ohranja zgolj stavbe — ohranja znanje. Kako prebrati reko, kako ujeti njen tok in ga spremeniti v uporabno energijo. Kako iz zrnja narediti moko brez elektrike, brez motorjev, zgolj z vodo in lesom. To je znanje, ki je tisočletja hranilo Panonsko nižino in ki bi brez takšnih prizadevanj izginilo v pozabo.

Mlin na Muri je hkrati simbol trmoglavosti. Dvakrat ga je reka potopila, enkrat se je dobesedno zrušil — in vsakič so ga postavili nazaj. V času, ko kulturna dediščina prepogosto propada v tišini, je to zgodba, ki jo je vredno pripovedovati.

Obiščite jih

Otok ljubezni leži v Ižakovcih, v Občini Beltinci. ZTKŠ Beltinci, ki upravlja območje, ima sedež na Mladinski ulici 2, 9231 Beltinci. Dosegljivi so po telefonu (02 541 3580) ali e-pošti (ztks@beltinci.si), od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro. Načrtuje se tudi nova brv za pešce in kolesarje, ki bo območje še bolj povezala z okolico.

Ta članek je delno nastal pod vtisom starih fotografij in posnetkov, ki so prišli na dan, ko je nekdo prinesel svoje osebne spomine na digitalizacijo. Ob tem smo se vprašali, kaj vse se še skriva po podstrešjih, škatlah za čevlje in starih omarah — povezano s plovajočim mlinom, z Otokom ljubezni, z büjraštvom na Muri. Če imate doma stare fotografije, filme ali posnetke, povezane s to dediščino, jih lahko s pomočjo storitev, kot je EachMoment, ohranite za prihodnje generacije.