Pottery Village Filovci (Lončarska vas Filovci)

Lončarska vas Filovci: Varuhi starodavne prekmurske obrti in nesnovne dediščine

Od blata do umetnosti: Začetki in poslanstvo

Photo: Janez Novak, Slovenija, CC BY-SA 3.0. Source

Filovci, slikovita in prostrana vasica v osrčju ravnega Prekmurja, so bili stoletja daleč naokoli znani kot nesporno središče lončarstva. Zaradi izjemno bogatih nahajališč kakovostne gline v neposredni okolici se je tu že v davnini razvila edinstvena obrtna tradicija, ki je globoko zaznamovala življenje številnih generacij in oblikovala kulturno krajino celotne regije. V preteklosti je v vasi aktivno delovalo več kot sedemdeset lončarskih mojstrov. Njihovi skrbno oblikovani izdelki – od preprostih vsakdanjih skled do tistih najbolj prepoznavnih prekmurskih "pütk" (posebnih posod za shranjevanje vode ali vina), vrčev, pekačev in ročk – so bili nepogrešljivi v prav vsakem kmečkem gospodinjstvu širšega panonskega prostora.

Ko pa je neustavljiv industrijski napredek in množična proizvodnja v 20. stoletju začela neusmiljeno izpodrivati ročno izdelano in žgano lončenino, je tej starodavni obrti grozilo dokončno izumrtje. Mnoge peči so ugasnile, lončarska vretena so se ustavila. Da bi preprečili to nepopravljivo izgubo izjemno pomembnega dela slovenske in srednjeevropske kulturne dediščine, se je v zavesti domačinov postopoma porodila ideja o ustanovitvi živega muzeja na prostem. Tako je z veliko truda in zanesenjaštva nastala Lončarska vas Filovci. Projekt je zrasel iz globokega spoštovanja do trdega dela prednikov. Pobudniki, predvsem priznani domačin in lončarski mojster Alojz Bojnec, so s somišljeniki in s pomočjo stroke želeli ustvariti več kot le klasičen muzej. Njihov cilj je bil ustvariti živ spomenik, ki ne bi le pasivno razstavljal starih, prašnih predmetov, temveč bi aktivno ohranjal, gojil in prenašal starodavno znanje in veščine, potrebne za izdelavo avtentične prekmurske keramike.

Varovanje dediščine in edinstvene arhitekture

Ključni in morda najbolj viden mejnik v zgodovini Lončarske vasi je bil zahteven projekt prenosa in strokovne obnove avtentičnih prekmurskih cimprač – tradicionalnih, avtohtonih hiš, grajenih iz lesene konstrukcije, ometane z ilovico in plevami, ter kritih z debelo slamnato streho. Te izjemne stavbe niso zgolj romantična kulisa, temveč predstavljajo osrednji in dragoceni del muzejske zbirke. V njihovih skromnih, a toplih notranjostih so urejene bogate razstave, ki obiskovalca v trenutku popeljejo v čas, ko je bilo človeško življenje še neposredno in tesno povezano z naravnimi ritmi, letnimi časi in neizprosnim ročnim delom.

Največji zaklad in posebnost, ki ga tako skrbno varuje Lončarska vas, pa je nedvomno prastaro znanje o izdelavi črne lončenine. Ta specifična, arhaična tehnika, pri kateri posode dobijo svojo značilno, globoko črno barvo in kovinski sijaj izključno zaradi posebnega postopka redukcijskega žganja v z zemljo zasutih kopastih pečeh, je edinstvena v tem delu Evrope. Muzej z veliko mero odgovornosti hrani obsežne zbirke starih lončarskih izdelkov, originalnih orodij, modelov in starih peči. Hkrati muzej s svojim delovanjem zagotavlja, da se ta zahtevna tehnika črnega žganja še vedno redno in avtentično izvaja, s čimer se to neprecenljivo znanje neposredno prenaša na mlajše generacije lončarjev.

Zgodbe, zapisane v glini in ognju

Bogata zgodovina Lončarske vasi Filovci je tesno prepletena s številnimi osebnimi zgodbami, ki na najlepši način oživljajo preteklost. Ena takšnih in najbolj znanih je živ spomin na dolge in naporne dneve, ko so lončarji iz Filovcev svoje krhke, a dragocene izdelke skrbno nalagali na lesene vozove s slamnato podlago in z njimi potovali daleč onkraj meja Prekmurja. Pot jih je vodila po blatnih in prašnih poteh vse do sosednje Hrvaške, avstrijske Štajerske in globoko na Madžarsko, vse z enim samim ciljem: da bi svoje izdelke zamenjali za prepotrebno žito, koruzo, mast ali druge osnovne življenjske dobrine.

Ti "lončarski potopisi" po panonski nižini so bili polni nepredvidljivih prigod, trdega garaškega dela in izjemne iznajdljivosti. V vasi se še danes med starejšimi prebivalci pripovedujejo številne anekdote o tem, kako je moral mojster do potankosti poznati muhaste lastnosti lokalne gline in moč ognja. Pravili so namreč, da mora dober lončar dobesedno "čutiti, kako glina diha" in natančno vedeti, kdaj je ogenj ravno prav vroč, da posoda med zaključnim žganjem v peči ne bi razpokala. Vsaka najmanjša "pütka", ročka ali pekač, ki ga danes skrbno in z naklonjenostjo hranijo v muzejskih vitrinah, nosi v sebi nevidne odtise prstov svojega mojstra in nemo, a zgovorno zgodbo o preživetju družine, ki jo je z lastnimi rokami ustvarila iz kosa prekmurske zemlje.

Srce lokalne skupnosti in nacionalni pomen

Kulturni in zgodovinski pomen Lončarske vasi Filovci danes daleč presega ožje meje lokalnega prekmurskega okolja. Za prebivalce Filovcev in vseh okoliških vasi ta institucija predstavlja globok prostor identitete in neizmernega ponosa. Je živo, utripajoče središče, kjer se na spoštljiv način srečujejo bogata preteklost, dinamična sedanjost in upanja polna prihodnost.

Na širši, nacionalni ravni pa je ta edinstveni muzej na prostem prepoznan kot nepogrešljiv in ključen varuh izjemno pomembnega dela slovenske nesnovne kulturne dediščine. S svojim predanim pedagoškim delom, redno organizacijo strokovnih delavnic in privlačnimi, v živo vodenimi demonstracijami lončarstva, muzej vsako leto privablja številne obiskovalce, šolske skupine, etnološke raziskovalce in umetnike iz celotne Slovenije in tudi iz tujine. Njihovo vztrajno in strokovno prizadevanje je absolutno ključno za to, da znamenito prekmursko lončarstvo danes ni le romantičen in nostalgičen spomin, na kratko zapisan v starih zgodovinskih knjigah, temveč resnično živa obrtna praksa, ki navdihuje sodobne ustvarjalce.

Kaj bi izgubili, če ne bi bilo njihovega dela?

Če v preteklosti ne bi bilo izjemne vizije in neomajne predanosti peščice zagnanih posameznikov, ki so si zamislili, zasnovali in nato dolga leta potrpežljivo gradili Lončarsko vas Filovci, bi danes od te izjemne tradicije verjetno ostali le še bledi in zamegleni spomini na nekoč cvetočo vaško obrt. Za vedno bi izgubili dragocen in otipljiv stik z mojstrstvom izdelave črne lončenine – starodavne tehnike, ki je bila v določenem obdobju že na samem robu prepada in je skoraj popolnoma utonila v pozabo.

Prav tako bi zanesljivo in nepopravljivo propadla čudovita arhitekturna dediščina panonskih cimprač. Z njihovim izginotjem pa bi nepovratno izginilo tudi naše celovito razumevanje tradicionalnega načina bivanja in preživetja v tesnem sožitju z naravo. Izgubili bi pomemben stik z lastnimi koreninami in tisto specifično identiteto, ki oblikuje ta čudovit in edinstven severovzhodni del Slovenije. Lončarska vas tako stoji kot trden most, ki tesno in zanesljivo povezuje skromno, a globoko modrost naših prednikov s hitrim tempom modernega časa, in služi kot nenehen opomin, da je nekatere temeljne vrednote in veščine preprosto vredno ohraniti in zaščititi.

Oživljanje dragocenih spominov na pretekli čas

Vsak posamezen obisk Lončarske vasi neizbežno obudi globoko spoštovanje do tistih preteklih generacij, ki so svoje celotno življenje posvetile napornemu, a plemenitemu delu z zemljo. Ta članek je bil deloma navdihnjen z osebnimi, toplimi spomini, ki so neločljivo povezani z Lončarsko vasjo Filovci, in ki so bili nedavno uspešno ohranjeni s pomočjo skrbne digitalizacije. Če morda tudi vi na domačem podstrešju ali v starih omarah hranite pozabljene stare fotografije, filmske posnetke ali zvočne zapise, ki so kakorkoli povezani s to izjemno organizacijo in njeno bogato zgodovino, vam lahko strokovne storitve, kot jih ponuja EachMoment, pomagajo zagotoviti, da ti neprecenljivi zgodovinski utrinki zanesljivo preživijo zob časa in ostanejo varni za prihodnje generacije raziskovalcev in ljubiteljev dediščine.