Mestni muzej Idrija (Idrija Municipal Museum)
HeritageMestni muzej Idrija: Petsto let živega srebra, čipk in spomina
Kamni gradu Gewerkenegg še vedno dišijo po zemlji in kovini. Ko stopiš skozi arkadni hodnik šestnajstega stoletja, se pod tvojimi nogami čuti utripanje pet stoletij — kot da rudnik pod mestom še vedno diha. Nekje v globini se svetlika živo srebro, na površju pa se prepletajo nitke idrijske čipke. Tu, v starem upravnem poslopju druge najstarejše živosrebrne rudniške uprave na svetu, biva eden najizjemnejših muzejev v Evropi.

Photo: Ladislav Benesch, Public domain. Source
Rojstvo muzeja
Mestni muzej Idrija je bil uradno ustanovljen 21. januarja 1953 — z jasnim poslanstvom: ohraniti dediščino idrijskega živosrebrnega rudnika, upravljati kulturne spomenike in zbirati zbirke s tehničnega, zgodovinskega, naravoslovnega ter etnografskega področja. Prvi ravnatelj je bil Srečko Logar, muzej pa je sprva domoval v žitnici — rudarskem skladišču. Že naslednje leto, 1954, je pridobil grad Gewerkenegg, mogočno renesančno stavbo iz šestnajstega stoletja, ki je stoletja služila kot sedež rudniške uprave. Od takrat grad in muzej živita kot eno.
1490 Škafar ob potoku odkrije kapljice živega srebra — začne se pol tisočletja rudarjenja v Idriji
1696 Najstarejši pisni zapis o klekljanju čipke v idrijski okolici
1876 Ivanka Ferjančič odpre Čipkarsko šolo v Idriji — najstarejšo neprekinjeno delujočo na svetu
1953 Ustanovitev Mestnega muzeja Idrija; prvi ravnatelj Srečko Logar
1956 Odprtje prvih dveh razstavnih prostorov v gradu Gewerkenegg
1995 Postavitev razstave »Pet stoletij živosrebrnega rudnika in mesta Idrija«
1997 Muzej prejme nagrado Luigi Micheletti kot najboljši evropski muzej industrijske dediščine
2012 Vpis živosrebrne dediščine Idrije in Almadéna na UNESCO seznam svetovne dediščine
2018 Klekljanje v Sloveniji vpisano na UNESCO reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva
Od skladišča do evropske nagrade
Zgodnja leta muzeja so bila leta zbiranja in odkrivanja. Že leta 1956 sta bili v gradu odprti prvi dve razstavni sobi — geološko-mineraloška zbirka in Pirnatova soba. Istega leta je pod okriljem muzeja začela izhajati revija Panorama Idrije. Sledila so desetletja nenehne rasti: leta 1957 je muzej prevzel upravljanje partizanske tiskarne Slovenije na Vojskem, leta 1963 pa še legendarno Partizansko bolnišnico Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem.
Photo: Karel Postl, Public domain. Source
Leta 1972 je bilo Divje jezero razglašeno za prvi »muzej v naravi« v Sloveniji — in ravno Mestni muzej Idrija ga je upravljal. Muzej je postal živ organizem, razpršen po celotni pokrajini. Ko je leta 1985 odkupil tipično idrijsko rudarsko hišo na Bazoviški 4, je bil jasen signal: tu se ne hrani le velika zgodovina, temveč tudi mali, vsakdanji svet rudarjev in njihovih družin.
Prava preobrazba se je začela leta 1988 s sistematično prenovo gradu. Rezultat, odprt leta 1995, je bila monumentalna razstava Pet stoletij živosrebrnega rudnika in mesta Idrija — in svet je to opazil. Leta 1997 je muzej prejel prestižno nagrado Luigi Micheletti, ki ga je razglasila za najboljši evropski muzej industrijske in tehnične dediščine. Idrija, majhno mesto v ozki dolini pod Cerkljanskim hribovjem, je nenadoma stala ob boku velikih industrijskih muzejev celotne celine.
Zakladi, ki jih hrani
Srce muzeja je njegova geološka zbirka — skoraj tri tisoč primerkov kamnin, fosilov, živosrebrnih rud in mineralov, kar je največja razstavljena zbirka te vrste v Sloveniji. A muzej sega daleč onkraj vitrin s kamninami. V gradu stoji tako imenovani »Živosrebrni stolp« — jaškasta struktura s pleksistekleno kocko, težko 320 kilogramov, v kateri lebdijo kapljice živega srebra. Je monument, ki obiskovalca za hip postavi v kožo rudarja iz leta 1500, ko se je v Antonijev rov prvič zaril človek.
Photo: Vekoslav Kramarič, Public domain. Source
Leta 2008 je bila odprta razstava Idrijska čipka, zgodovina, zapisana v niti, ki pripoveduje zgodbo klekljanja od prvih zapisov leta 1696, ko so žene rudarjev iskale dodaten zaslužek, vse do danes, ko idrijska čipka nosi zaščiteno geografsko označbo in je del UNESCO-ve nesnovne dediščine človeštva. Med letoma 2012 in 2014 je muzej izdal tudi prvo obsežno monografijo o idrijski čipki v slovenskem in angleškem jeziku.
Muzej upravlja tudi izjemne satelitske lokacije: Frančiškov jašek z rudarskimi stroji, idrijski kamšt — z 13,6-metrskim kolesom iz leta 1790, ki velja za največje ohranjeno leseno vodno kolo v Evropi — ter klavže, mogočne vodne pregrade, ki so nekoč služile za splavitev lesa po Idrijci. In seveda Partizansko bolnišnico Franjo, ki so jo po uničujočem poplavnem valu leta 2007 obnovili in ponovno odprli leta 2010.
Photo: Doremo, CC BY-SA 3.0. Source
Več kot muzej — živi spomin pokrajine
Mestni muzej Idrija ni le hrambo predmetov. Je varuh celotne krajine — od geoloških globin do čipkarskih blazin, od partizanskih gozdov do karnevalskih mask cerkljanskih laufarjev, ki jim je posvečena razstava »Lauf je kriv!« iz leta 2006. Geslo muzeja — »Ohranjamo preteklost in ustvarjamo prihodnost« — ni prazna fraza. Je opis dejanske prakse institucije, ki že več kot sedem desetletij dokazuje, da industrijska, obrtna in partizanska dediščina niso muzejski prah, temveč živo tkivo identitete.
V petsto letih je Idrija izvozila 107.700 ton živega srebra in oblačila dame od Dunaja do New Yorka v čipko, klekljano na klekljih iz orehového lesa. Mestni muzej Idrija je prostor, kjer vse te niti — kovinske, lanene in človeške — ostajajo prepletene.
Naprej, z odprtimi vrati
Grad Gewerkenegg danes čaka obiskovalce z več stalnimi razstavami, od rudarske tehnike do čipkarstva, od NOB do geoloških zakladov. Več informacij je dostopnih na spletni strani muzeja muzej-idrija-cerkno.si.
Ta članek je deloma nastal po navdihu starih fotografij in posnetkov, ki so prišli na dan, ko je nekdo prinesel svoje osebne spomine v digitalizacijo. Ob tem se nam je zastavilo vprašanje, koliko gradiva, povezanega z Mestnim muzejem Idrija — starih fotografij rudarjev, posnetkov čipkarskih delavnic, družinskih pričevanj — še leži po podstrešjih, škatlah za čevlje in starih omarah. Če imate doma stare medije, povezane s to ustanovo, jih storitve, kot je EachMoment, lahko pomagajo ohraniti za prihodnje generacije.