Grad Bogenšperk

V osrčju Slovenije, v občini Šmartno pri Litiji, se na grebenu Strmca nad Dvorom ponosno dviga Grad Bogenšperk. Ta izjemni renesančni arhitekturni biser ni le zgradba iz kamna in malte, temveč spada med najpomembnejše kulturnozgodovinske spomenike na Slovenskem in je kulturni spomenik državnega pomena. Grad Bogenšperk je globoko zasidran v narodno zavest predvsem kot domovanje in ustvarjalno središče enega največjih polihistorjev našega prostora, Janeza Vajkarda Valvasorja. Skozi stoletja je grad preživel burna obdobja, menjal številne lastnike, doživel propad in ponoven razcvet, danes pa deluje kot živahen muzej, ki varuje neprecenljivo dediščino za prihodnje rodove.

Ustanovitev in zlata doba

Zgodovina gradu Bogenšperk, v nemščini prvotno znanega kot Wagensperg, sega v prvo polovico 16. stoletja: prvič se omenja leta 1533. V sedanji obliki ga je verjetno začela graditi plemiška rodbina Wagen po potresu leta 1511, ki je močno poškodoval njihov bližnji grad Lihtenberk. Arhitekturno je zasnovan kot mogočen renesančni dvorec s štirimi trakti, ki jih povezujejo obrambni stolpi na treh vogalih in obdajajo slikovito notranje arkadno dvorišče.

Vendar pa je grad svojo pravo, zlato dobo in nesmrtno slavo doživel šele v 17. stoletju, natančneje leta 1672, ko ga je kupil znameniti kranjski plemič in učenjak Janez Vajkard Valvasor. Ko se je Valvasor po dolgih letih potovanj po Evropi in služenja v vojski vrnil v domovino, si je Bogenšperk izbral za svoj dom in glavno raziskovalno središče. Pod njegovim okriljem se je grad prelevil iz običajne plemiške rezidence v pravo utrdbo znanja, umetnosti in znanosti, ki je presegala meje tedanje dežele.

Valvasorjeva zapuščina in grafična delavnica

Valvasorjev prihod je Bogenšperk spremenil v kulturno in znanstveno središče Kranjske. Najpomembnejši zgodovinski mejnik njegovega delovanja na gradu je bila ustanovitev prve grafične delavnice in bakrotiskarne na slovenskih tleh, ki jo je ustanovil 12. aprila 1678. Tukaj so pod njegovim vodstvom in vizijo nastajala vrhunska grafična ter kartografska dela, med katerimi daleč najbolj izstopa monumentalna Slava vojvodine Kranjske (Die Ehre des Hertzogthums Crain), natisnjena leta 1689 v Nürnbergu.

Založniška in tiskarska dejavnost na Bogenšperku je pod eno streho združevala številne priznane tuje in domače mojstre, risarje in graverje tistega časa. Na tem mestu je Valvasor zbiral na tisoče knjig za svojo obsežno osebno knjižnico, kopičil merilne instrumente, starine, naravoslovne zbirke in dragocene umetnine. Po besedah muzeja Valvasorjeva zbirateljska dejavnost na Bogenšperku pomeni začetke slovenskega muzejstva.

Kaj Bogenšperk varuje in predstavlja danes

Če bi se danes sprehodili skozi obnovljene grajske sobane, bi odkrili izjemno bogastvo zbirk, ki skrbno varujejo našo preteklost. Po drugi svetovni vojni, ko je bila v gradu vojaška bolnišnica in so ga izropali, je grad propadal; leta 1972 se je začela sistematična obnova. Danes deluje kot sodoben muzej z vrsto pomembnih stalnih razstav. Med najvidnejšimi postavitvami je rekonstrukcija prve bakrotiskarne na slovenskih tleh in Valvasorjeve delovne sobe, v kateri hranijo izvirni izvod Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689.

Poleg tega muzej ponuja edinstvene vpoglede v življenje na Kranjskem pred več stoletji. Posebno pozornost obiskovalcev pritegne tudi razstava Vraževerje in čarovništvo na Slovenskem, ki odkriva vzroke za sistematično preganjanje čarovništva in žalostne zgodbe obtoženih. Na gradu deluje tudi Rusko-slovenski center Davorina Hostnika, v nekdanji grajski knjižnici pa potekajo poročni obredi. Grad tako skrbno varuje obsežne arhive in artefakte, ki celovito pričajo o kulturni krajini osrednje Slovenije.

Zgodbe, ki oživljajo preteklost

Zgodovina Bogenšperka je polna navdihujočih in včasih tudi tragičnih zgodb, ki sodobnim obiskovalcem približajo duh tistega časa. Najbolj znana govori o Valvasorjevi neusahljivi strasti do raziskovanja, za katero je žrtvoval tudi svoje premoženje. Njegovo izčrpno preučevanje presihajočega Cerkniškega jezera mu je prineslo članstvo v britanski Kraljevi družbi, ki ga je vanjo izvolila leta 1687. Izdaja Slave vojvodine Kranjske ga je močno zadolžila, zato je moral leta 1692 prodati knjižnico in grad s posestvi vred ter se z družino preseliti v Krško, kjer je leto pozneje umrl. Muzej, razstave in prireditve na gradu predstavlja Javni zavod Bogenšperk.

Ta članek je napisal EachMoment, ki digitalizira stare fotografije, filme in kasete, v okviru serije člankov o lokalni dediščini.